Imate vprašanje? Potrebujete ponudbo? Stopite v stik!
POVPRAŠEVANJEPomorski predpisi
Vpisnik morskih čolnov vodi Uprava RS za pomorstvo Koper in njeni izpostavi v Izoli in Piranu.
V vpisnik morskih čolnov morajo biti vpisani čolni daljš od 3 m , oziroma tudi čolni, ki so krajši od 3 m, če imajo motorni pogon z močjo več kot 3,7 kW.
K vlogi za vpis morskega čolna je potrebno priložiti:
• račun za čoln (in motor) oz. overjeno kupoprodajno pogodbo za čoln (in motor),
• carinsko deklaracijo za čoln (in motor), ki je bil nabavljen v tujini,
• spričevalo o gradnji čolna, ki ga izda klasifikacijski zavod ( nov čoln),
• listino o ustreznosti gradnje čolna, ki jo izda proizvajalec (nov čoln).
• vpisni list oz. ustrezno listino (čoln, ki je vpisan v tujem vpisniku)
• potrdilo o izbrisu iz tujega vpisnika (čoln, ki je bil vpisan v tujem vpisniku)
• polica o zavarovanju proti odgovornosti za škodo proti tretjim osebam – obveza za čolne z močjo motorja nad 3,7 kW. OPOMBA: obveza zavarovanja prične po 6 mesecih od uveljavitve zakona (10.2.2003)
Vpisni list vsebuje štiri osnovne podatke:
• podatke o čolnu (označba čolna, vrsta čolna, dimenzije čolna, material izgradnje, tip motorja, številka motorja, moč motorja, vrsta goriva, namembnost, posadka…)
• podatke o lastniku oz. lastnikih (priimek in ime oz. ime družbe, naslov, delež lastništva)
• meje plovbe in časovna veljavnost plovnega dovoljenja
• opombe, kjer se vpiše hipoteka, leasing, sodna prepoved odtujitve čolna.
Označba mora biti na obeh straneh premca, ime pa sme biti samo na krmi ali na obeh bokih krme. Označba čolna mora biti v kontrastni barvi oplate čolna.
Najmanjša dimenzija označbe – črk in številk mora biti: višina 10 cm , širina 5 cm, širina linij 1 cm ter medsebojna razdalja 1cm. Če so dimenzije črk in številk večje, mora biti ohranjeno predpisano razmerje.
Najmanjša dimenzija črk in številk mora biti : višina 20cm, širina 10 cm, širina linij 2cm, medsebojna razdalja 2cm. Če so izmere večje mora biti ohranjeno predpisano razmerje.
Območja plovbe čolnov so:
• oceansko območje
• odprto območje (Mediteransko morje)
• obalno območje
• območje zavetja
Za čoln dolžine do 5 m je predpisan minimum opreme kot sledi:
• sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 20m dolgo vrvjo ali verigo ,
• 3 vrvi za privez skupne dolžine najmanj 30m ustrezne jakosti,
• 2 vesli s tremi palci ali rogovilami, oz. drugo pomožno pogonsko napravo,
• vedro s korcem ,
• predpisane luči,
• konkavno ogledalo (za gliserje, ki se uporabljajo za smučanje na vodi)
Območje plovbe je obalno območje do 4Nm od obale.
Za čoln dolžine nad 5 m in čoln do 7 m s kabino je predpisan minimum opreme kot sledi:
• sidro z najmanj 30 m dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ,
• 3 vrvi za privez ,skupne dolžine najmanj 40 m ustrezne jakosti,
• pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF radijsko postajo ali 3 rdeče rakete s padalom
• vedro s korcem ali ročno črpalko,
• predpisane luči,
• konkavno ogledalo ( za gliserje, ki se uporabljajo za smučanje na vodi ),
• tri rdeče bakle
• kompas
Med plovbo mora imeti rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu.
Območje plovbe je obalno območje do 4Nm proti odprtemu morju, merjeno od osnovne črte teritorialnega morja.
• sidro primerne teže z najmanj 40 m dolgo vrvo ali verigo za sidranje,
• 3 vrvi za privez skupne dolžine najmanj 45 m ustrezne jakosti,
• pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF radijsko postajo ali tri rdeče rakete s padalom,
• vedro s korcem ali ročno črpalko,
• najmanj en prenosni gasilni aparat,
• predpisane luči ,
• 2 škatle vžigalic v nepremočljivem ovitku (viharne vžigalice),
• komplet prve pomoči,
• tri rdeče bakle,
• baterijsko svetilko,
• komplet orodja za vzdrževanje mehanskih naprav ,
• kompas z osvetlitvijo ,
• priročnik za plovbo,
• pomorske karte vzhodnega Jadrana s priborom.
Med plovbo mora imeti rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu.
Območje plovbe je celotno obalno območje.
Pregledi čolna so osnovni, redni in izredni.
Osnovni pregled se opravi pred vpisom čolna v vpisnik in tudi po vsaki njegovi obnovi ali rekonstrukciji.
Pri tem se opravijo tudi izmeritve čolna.
Redni pregled čolna se opravlje glede na njegovo namembnost v naslednjih časovnih obdobjih :
• za javni prevoz oseb ali smučanje na vodi vsako leto ,
• za druge gospodarske namene vsaki dve leti ,
• za osebne namene vsakih pet let .
Izredni pregled čolna je potrebno opraviti, ko se je pripetil čolnu izredni dogodek (trčenje, potopitev, požar, ipd.) in v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da čoln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti za plovbo oz., da stanje čolna glede konstrukcije ali plovnih lastnosti in opreme očitno ne ustreza veljavnim listinam.
V primeru izrednega dogodka je dolžan upravljalec čolna oz. lastnik o tem takoj obvestiti Upravo RS za pomorstvo oz. njeno izpostavo, kjer je čoln vpisan, v opravičenih primerih najkasneje v treh dneh.
S pregledom se ugotavlja ali je čoln po svoji konstrukciji, plovnih lastnostih in opreme sposoben za plovbo v določenih mejah plovbe.
Čoln sme izpluti:
• če je glede na konstrukcijske, plovne lastnosti in opremo ugotovljena njegova sposobnost za plovbo ,
• če je zanj izdano dovoljenje za plovbo,
• če ga upravlja usposobljena oseba.
• motorni čoln lahko upravlja oseba, ki je stara najmanj 16 let in ima opravljen izpit za voditelja čolna,
• gliser lahko upravlja oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima opravljen izpit za voditelja čolna,
• čoln dolžine do 5m z motorjem do 3,7KW lahko upravlja oseba, ki je stara najmanj 16 let in ima
opravljen preizkus znanja za upravljanje čolna
• vodni skuter lahko opavlja oseba, ki je stara najmanj 16 let in ima opravljen preizkus znanja za upravljanje čolna.
V pristaniščih je prepovedano:
• pluti z neprimerno hitrostjo, da zaradi povzročenih valov ne pride do valjanja privezanih čolnov in posledično zaradi tega do poškodb ( udarci – privezano plovilo ob privezano plovilo)
• premeščanje, menjanje ali odstranjevanje priveznih vrvi in naveznih naprav drugega plovila,
• oviranje dostopa do privezov
• samovoljno premeščanje, menjavanje, odstranjevanje ali poškodovanje naprav in označb, namenjenih urejanju plovbe
• privezovanje plovil na naprave in predmete, ki niso namenjeni privezovanju
• privezovanje čolnov na mestih, kjer to ni dovoljeno
• odmetavanje v morje trdih in tekočih odpadkov in drugih predmetov
• izpuščati fekalne vode v morje
• uporaba priveznih mest za potopljene čolne in nasedle čolne ali čolne, ki so poškodovani ali slabo vzdrževani.
Najmanj 200m od obale .
Najmanj 250m od obale.
Najmanj 300m od obale.
Na naravni plaži največ do 150 m od obale.
V primeru, da vidimo zasidrane čolne ob naravni plaži, bomo pluli po zunanji strani zasidranih čolnov in nikakor med njimi oz. med njimi in obalo, ker lahko predvidevamo, da so med čolni in obalo plavalci. Če se čolni nahajajo bliže obali pa moramo vsekakor pluti vsaj 200 m , če glisiramo vsaj 250 in dlje od obale.
Z vodnim skuterjem moramo pluti minimalno 250m od obale in maksimalno do 2000m od obale. Plovba je dovoljena od sončnega vzhoda do sončnega zahoda ob normalnih vremenskih razmerah.
Upravljalec vodnega skuterja mora imeti na sebi rešilni jopič z rdeči baklo.
Če je na boji ali na plovilu zastava A mednarodnega signalnega kodeksa ( prva vertikalna polovica zastave je bele barve in druga modra; zadnji del zastave ima obliko lastovičjega repa) pomeni, da je pod vodo potapljač in da moramo pluti počasi ter na primerni oddaljenosti. Športni potapljači označujejo mesto potapljanja z oranžno bojo, premera vsaj 30 cm. Od oznake je potrebno pluti na oddaljenosti 50 m in dlje. Boja ima lahko potapljaško zastavico rdeče barve z belima diagonalama.
Oddaljenost, na kateri je dovoljeno pluti do roba označenega kopališča (boj) ne sme biti manjša kot 50m. V primeru, da sega zunanji označeni rob kopališča pod 150 m od obale, mora čoln pluti na taki razdalji od obale kopališča, ki ne sme biti krajša od 200 m od obale, če glisira 250 m in če je ladja 300 m.
Čoln glisira, ko drsi po vodni površini.
Navedena plovila se smejo oddaljiti do 1000 m od obale.
Jadralec na deski mora v primeru moči vetra nad 4 Bf imeti na sebi rešilni jopič z rdečo baklo.
Morje delimo na notranje morske vode in teritorialno morje.
Teritorialno morje je pas, širok 12 Nm, merjeno navzven od osnovne ali temeljne črte teritorialnega morja.
Državna meja poteka po zunanjem robu teritorialnega morja.
Temeljna črta teritorialnega morja poteka pri ravni obali po črti srednje najnižje oseke, spaja zunanja rta zalivov in skrajne zunanje točke najbolj oddaljenih otokov.
Notranje morske vode obsegajo morje med temeljno črto teritorialnega morja in obalo (morje med črto, ki povezuje skrajne zunanje točke zunanjih otokov in kopnom, zalivi, pristanišča).
Carinsko območje obsega celotno teritorialno morje in notranje morske vode ter celotno ozemlje Republike Slovenije.
Če nameravamo vpluti v notranje morske vode druge države, moramo vpluti v najbližje pristanišče, kjer je mednarodni mejni prehod .Pri prijavi predložimo vse potrebne listine, ki jih ta država zahteva.
Običajno so te listine potni listi, vpisni list plovila, zavarovalna polica, potrdilo o usposobljenosti za upravljanje čolna, če je čoln opremljen s pomorsko radio postajo pa potrdilo o usposobljenosti za delo s postajo.
Pri vplutju v tuje notranje morske vode je potrebno prijaviti prihod čolna v prvem pristanišču odprtem za mednarodni pomorski promet in šele nato lahko nadaljujemo s plovbo proti željenem kraju.
Plovilo, ki pluje skozi teritorialno morje (tranzitira) tuje države se ni dolžno javljati oblastem. Temu pravimo neškodljiv prehod teritorjalnega morja. V primeru vplutja v notranje morske vode, pa se mora prijaviti v najbližjem pristanišču, kjer je mednarodni mejni prehod.
Čoln za osebne namene mora pri plovbi v tujih notranjih morskih vodah izobesiti zastavo državne
pripadnosti in zastavo države gostiteljice.
Državno zastavo morajo izobesiti čolni državnih organov, ostalim čolnom pa (v domačih vodah) ni potrebno.
Nadzor nad varnostjo plovbe na morju izvaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.
Kar se zadeva čolnov obsega nadzorstvo nad :
• usposobnostjo voditelja čolna,
• dovoljenega števila oseb na čolnu,
• prevozom oseb in blaga s čolni,
• izvajanjem plovbnega režima čolnov,
• sposobnostjo čolnov za plovbo,
• predpisano opremo čolnov.
Pomorski prekrški so kršitve predpisov s področja pomorstva.
Kadar gre za hude kršitve, kjer nastane večja materialna škoda, težje telesne poškodbe ali smrtni primer in ko so ogrožena človeška življenja.
Za prekrške posameznika so predvidene denarne kazni na kraju samem in sicer v višini od 5.000,00 SIT do 50.000 SIT.
Pomorsko nezgodo čolna je potrebno najkasneje v 3 dneh prijaviti Upravi RS za pomorstvo oz. njenih
dveh izpostavah (Izola, Piran), odvisno v katerem vpisniku je vpisan čoln.
Voditelj čolna mora reševati ljudi v stiski na morju razen, če bi z reševanjem ogrožal sebe ali svoje plovilo. Za reševanje ljudi ne pripada nagrada.
Za reševanje plovila ali stvari s plovila reševalcu pripada nagrada.
Najdeno stvar na morju ( npr. plutajoči čoln) moramo prijaviti pristaniški kapitaniji.
Med plovbo mora upravljalec čolna pri sebi imeti veljaven vpisni list, potrdilo o sklenjenem zavarovanju proti odgovornosti za škodo povzročeno tretjim osebam (zavarovanje obvezno z 10.02.2003) in potrdilo za upravljanje s čolnom.
Upravljalec čolna mora imeti potrdilo o opravljenem preizkusu znanja, priporoča pa se, da se ima pri sebi dokazilo o lastništvu (neregistriranega) čolna in motorja (npr. račun čolna in motorja).