Domov : O podjetju : Novice & Strokovne objave

Učinkovito prezračevanje enodružinskih hiš

(8.1.2008)

Prezračevalne naprave v družinskih hišah pri nas so trenutno še zelo redke v primerjavi s pogostostjo v drugih evropskih državah. V naslednjih letih bodo prezračevalne naprave postale povsem običajne, saj gradimo vse več nizkoenergijskih in pasivnih hiš, pri katerih brez učinkovitega prezračevanja in vračanja toplote izrabljenega zraka ne moremo doseči zahtevanih kriterijev glede rabe energije za ogrevanje objekta. V starejših hišah, zgrajenih v šestdesetih letih, je bila zaradi netesnosti oken izmenjava zraka zelo učinkovita, nastali prepih pa zelo moteč. Leta 1973, ko je zaradi visokih cen kurilnega olja nastopila energetska kriza, so intenzivno tesnili okna in druge odprtine, da bi v čim večji meri zmanjšali ventilacijske izgube. Nasveti glede prezračevanje so se pogosto napačno razumeli, zato je bil v tistem času v veliko zgradbah »slab zrak«. Strokovnjaki tehničnih in medicinskih strok so v osemdesetih burno razpravljali o posledicah, ki so vplivale na zdravje (Sick - Building - Syndrom) . Vsi so bi enotnega mnenja, da je za zdravo bivanje v teh zgradbah odločilna dobra kakovost zraka v prostoru, kar dosežemo s primernim dovodom svežega zraka v prostor, ki je obremenjen zaradi uporabnikov. Pri načrtovanju prezračevanja je kakovost zraka v prostoru najvišja prednost. Pri določevanju števila volumske izmenjave zraka v prostoru kot vodilni parameter izberemo količino ogljikovega dioksida, ki ga proizvedejo osebe v prostoru. Glede na DIN 1946 znaša higienski minimum pri običajni aktivnosti 0,15 vol. % CO2 pri dovodu 20 m3 svežega zraka na uro/osebo oziroma pri 0,1 vol. % CO2 pri dovodu 30 m3 svežega zraka na uro/osebo.Na sliki 1 je prikazano naraščanje koncentracije CO2 v spalnici pri zaprtem oknu. Slika 1: Koncentracija CO2 Izbira prezračevalne naprave mora biti primerna glede na koncentracijo škodljivih snovi v zgradbi in njihovih vplivov na zdravje. Pri načrtovanje energijsko varčne zgradbe to pomeni, da je treba vgrajevati primerne materiale (v stavbo namreč vnašamo različne snovi, ki vsebujejo organske spojine, ki se še dolga leta izločajo iz različnih barv, lakov, zaščitnih premazov za les, lepil, smol itd.). Le tako je energijsko varčna gradnja tudi zdrava gradnja. Gradbeni objekt mora uporabnikom zagotavljati zdravo notranje okolje ob upoštevanju vseh onesnaževalcev zraka. Vlažnost zraka v prostoru predstavlja naslednji vodilni parameter pri določevanju potrebnega števila izmenjave zraka. Za ogrevalni čas pasivne hiše (od novembra do marca) so vrednosti CO2 zadostne za transport vlage, ki znaša v štiričlanskem gospodinjstvu 10 litrov vode na dan. V prehodnem času potrebujemo večjo število izmenjav zraka , prav tako zračenje vseh drugih prostorov glede na njihovo uporabo, (kuhinja, kopalnica, sanitarije). Prezračevalni sistemi Prezračevanje skozi okna je odvisno od prezračevalnih navad, vendar bivalne prostore težko prezračujejo z majhno izgubo energije. Tako je pri inverzijskih vremenskih stanjih s slabo kakovostjo zunanjega zraka izmenjava zraka manjša kot ob jasnih hladnih dnevih, ko se v delčku dneva popolnoma izmenja zrak v stanovanjskih prostorih. Z uporabo mehanske prezračevalne naprave lahko poljubno določimo število izmenjav zraka. Dnevno in nočno količino svežega zunanjega zraka reguliramo, kar omogoča prijetno spanje pri svežem zraku v prostoru namesto pri deloma odprtem oknu na škarje ali zaprtem oknu. Če mehansko prezračevalno napravo kombiniramo s toplotnim prenosnikom za vračanje toplote, se izboljša kakovost zraka v prostoru in hkrati tudi varčujemo z energijo. Ročno prezračevanje Ročno prezračevanje je prezračevanje skozi okno. Prezračevalo naj bi se vsaki dve do tri ure. Povprečno število prezračevanj pa je nižje. Veliko prostorov stanovalci prezračijo samo enkrat do dvakrat na dan. V tabeli 1 so prikazane vrednosti izmenjave zraka, ki se pojavijo pri običajnih oblikah prezračevanja skozi okno. Pri zaprtih oknih so vrednosti za energijsko varčne hiše kot tudi standardne zgradbe povprečne, približno 0,1 h-1. Te vrednosti nikakor niso zadostne za zagotovitev zdravega in kakovostnega zraka v prostoru. Tabela 1: Število izmenjav zraka pri naravnem prezračevanju Način prezračevanja Število izmenjav zraka (h-1) okno zaprto, vrata zaprta 0,0 - 0,5 okno odprto na nagib, rolete spuščene 0,3 - 1,5 okno odprto na nagib, brez rolet 0,8 - 4,0 okno odprto na polovico 5 - 10 okno odprto na strežaj 9 - 15 okno in balkonska vrata odprta na strežaj 40 Tabela 2 prikazuje število izmenjav zraka, ki nastanejo pri popolni izmenjavi zraka (100%), ali pri izmenjavi 75 % ali 50 % zraka v prostoru glede na število zračenj. Da dosežemo enoto od 0,5 do 0,8 h-1, moramo vsakih 60 do 90 minut prezračevati. Bistvena pomanjkljivost prezračevanja skozi okna je odvisnost od zunanjih dejavnikov. Ne moramo vplivati na smer pretoka zraka, kot tudi ne moramo oceniti dejanske izmenjave zraka. Tabela 2: Izmenjava zraka pri različnih stopnjah prezračevanja Stopnja prezračevanja Število izmenjav zraka v različnih časovnih intervalih 1. ura 2. ura 3. ura 4. ura 100 % 1,00 h-1 0,50 h-1 0,33 h-1 0,25 h-1 75 % 0,75 h-1 0,38 h-1 0,25 h-1 0,19 h-1 50 % 0,50 h-1 0,25 h-1 0,17 h-1 0,13 h-1 Pri vremenskih razmerah, ki niso ugodne za izmenjavo zraka, poteka izmenjava počasneje in neenakomerno. Dobro prezračevanje poteka ob močnem vetru in pri zelo nizkih temperaturah. Zlasti pri hišah in stanovanjih z več nadstropji s termiko pri zelo mrzlem vremenu dosežemo zelo močno prezračevanje. Posledica je neproporcionalno visoko število izmenjav zraka in zato velike izgube energije. Kontrolirano mehansko prezračevanje Kontrolirano mehansko prezračevanje zagotovimo z razmeroma poceni mehansko napravo za odpadni zrak. Zrak sesamo iz kuhinje, kopalnice, stranišča in drugih prostorov, ki so obremenjeni z vonjavami ali vlago. Svež zrak doteka skozi odprtine v zunanjih stenah v prostor. Nameščeni vpihovalni ventili dušijo zvok, v graditi je treba tudi ustrezne filtre. Vpihovalne elemente je najprimerneje namestiti na strop in nad ogrevalna telesa. Zrak doteka iz bivanjskih prostorov v prostore izrabljenega zraka. Pomembno je, da med prezračevalno napravo, sesalnimi in vpihovalnimi ventili vgradimo dušilec zvoka. Ventilator za izrabljen zrak naj ima majhno rabo električne energije (Pel ≤ 0,15 Wh/m3, kar pomeni, da mora biti pri dotoku 100 m3 izrabljenega zraka moč ventilatorja od 15 W). Cena naprave za izrabljen zrak se giblje od 500 do 15.000 EUR vključno s kanalskim razvodom in pretočnimi elementi. S takšno prezračevalno napravo ne dosežemo neposrednega prihranka energije, ampak z njo omogočimo predvsem dobro kakovost zraka v prostoru in s tem večje ugodje za stanovalce. Kljub temu lahko prihranimo določen delež toplotne energije za ogrevanje, ker je število izmenjav zraka nastavljivo in je s tem izguba toplega zraka minimalna. Naprava za uporabo odpadne toplote s toplotno črpalko Odpadno toploto izrabljenega zraka lahko s toplotno črpalko uporabimo za ogrevanje zgradbe (slika 2). Pomanjkljivost je v tem, da so tehnični in cenovni stroški visoki, potreben pa je še dodaten ogrevalni sistem. Slika 2: Prezračevalni kompaktni modul Ovrednoteni prihranki znašajo približno 20 kWh/m2a. To so toplotni dobitki iz izrabljenega zraka pri predpostavki, da povprečno število izmenjav zraka znaša 0,4 h-1, da je 180 dni ogrevalnega časa, uporabna temperaturna razlika izrabljenega zraka pa je 15 °C). Letno grelno število toplotne črpalke je med 3 in 4. Naprava za koriščenje izrabljenega zraka s toplotno črpalko stane približno 4.000 do 6.000 EUR. Mehansko prezračevanje z rekuperacijo toplote Napravo izrabljenega zraka lahko dopolnimo z dovodom zunanjega zraka. Zunanji zrak sesamo skozi filter in gre skozi toplotni prenosnik, kjer se toplota izrabljenega zraka prenese na zunanji zrak. Zrak se tako segreje od 0 °C do 17 °C in ga nato po kanalih vodimo v bivalne prostore. Takšna naprava za vračanje toplote izrabljenega zraka bistveno prispeva pri varčevanju energije in je nujno potreben sestavni del 3 litrskih hiš. Shema prezračevanja je prikazana na sliki 3. Slika 3: Shema prezračevanja Slika 4 prikazuje prezračevalno napravo, vgrajeno na podstrešju. Slika 4: Vgradnja prezračevalne postaje na podstrešju V tabeli 3 je prikazana primerjava izgube toplote s prezračevanjem. Pri prezračevanju skozi okna na enoto prezračevanja 0,7 h-1 je 50 kWh/m2a izgube toplote s prezračevanjem, medtem pa se ta vrednost s kontroliranim in nastavljivim prezračevanjem zniža; (npr. pri 0,4 h-1 na 27,7 kWh/m2a). Tabela 3: Izguba toplote z prezračevanjem (Vir: Bine Informationsdienst) Število izmenjav Prezračevanje skozi okna Kontrolirano prezračevanje + rekuperacija toplote 50 % 75 % 90 % h-1 kWh/m2a kWh/m2a kWh/m2a kWh/m2a 0,7 48,5 31,2 15,0 6,6 0,6 41,6 27,7 13,3 5,9 0,5 34,0 24,3 11,6 5,2 0,4 27,7 20,8 9,8 4,5 0,3 20,8 17,3 8,1 3,8 Še pred nekaj leti so imele naprave z vračanjem toplote izrabljenega zraka povprečno stopnjo vračanja toplote od 50 do 60 % pri zelo neugodni porabi energije. Naprave s 75-odstotno stopnjo letnega vračanja toplote so medtem že povsem običajne in imajo porabo energije Pel ≤ 0,45 W/m3. Razvoj naprav se nadaljuje, najnovejše imajo že do 93-odstotno stopnjo letnega vračanja toplote in jih vgrajujemo v pasivne hiše. Učinkovito delovanje naprav za vračanje toplote izrabljenega zraka je izraženo z letnim delovnim številom, ki znaša 8 do 20. To pomeni, da je se na eno vloženo kilovatno uro (kWh) prihrani od 8 do 20 kWh ogrevalne toplote. Cene za centralno prezračevalno napravo s povratkom toplote izrabljenega zraka, vključno z montažo za stanovanjsko enoto s površino 120 m2, se gibljejo od 4.500 do 8.000 EUR. Samostojne naprave s povratkom toplote izrabljenega zraka stanejo 1.000 EUR na prostor. Lahko so nameščene direktno na zunanjo steno in nimajo cevnega sistema. Pri teh napravah moramo biti pazljivi na število izmenjav zraka in dušenje zvoka. Prezračevalna naprava za ogrevanje prostorov Pri gradnji družinskih hiš še ni razširjen način ogrevanja, ki za ogrevalni medij koristi topel zrak. V primeru, ko ne potrebujemo veliko toplote v zgradbi, kar je značilno za nizkoenergijske (NEH) in pasivne hiše (PH), je takšen način ogrevanja zelo primeren. Količina zraka na osebo je 30 m3/h, kar zadošča približno kubičnemu metru na kvadratni meter stanovanjske površine na uro [1m3/(m2h)]. Pri omejitvi temperature d < 50 °C, znaša v grelniku Δd = 30 K. Maksimalna ogrevalna moč: PH = 1m3/(hm2) x 0,33 Wh /(Km3) x 30 K = 10 W/m2 stanovanjske površne. Pri pasivnih hišah ta ogrevalna moč zadostuje, zato lahko opustimo standarden ogrevalni sistem. Glavni kriterij za pasivno hišo so maksimalno dovoljene specifične toplotne izgube, ki jih pokrijemo s PH = 10 W/m2. Prostore ogrevamo cenovno ugodno z grelnikom v prezračevalni napravi ali v kombinaciji s toplotno črpalko in sprejemniki sončne energije (slika 5). Postavitev zahteva določene izkušnje in ustrezno regulacijo ogrevanja. Slika 5: Ogrevanje in prezračevanje Na sliki 6 je prikazan način prezračevanja z rekuperacijo toplote za hišo z ogrevalno površino 120 m2. Količina 120 m3/h svežega zraka je za štiri osebe (do 30 m3/h na osebo). Svež zrak vstopa v bivanjske prostore s površino 75 m2. To zadošča izmenjavi zraka 0,6 do 0,7 h-1. Zrak je speljan po pretočnih kanalih (hodniki, stopnišča, stranski prostori, neizkoriščeni deli odprtih dnevnih prostorov) v odvodne kanale. Zahteve za to so sledeče: kuhinja 40 - 60 m3/h, kopalnica 40 m3/h in WC 20 m3/h. Zaradi odvisnosti od površine teh bivanjskih prostorov je vrednost izmenjave zraka v odvodnem kanalu 2,0 h-1. Povprečna izmenjava zraka v vseh prostorih stanovanja je 0,4 h-1. Slika 6: Shema prezračevanja za 120 m2 stanovanjske površine Odvisno od uporabnosti se lahko določena vrednost spremeni. Med odsotnostjo stanovalcev in ponoči lahko količino zraka zmanjšam na 90 m3/h. Tako dobimo povprečno vrednost izmenjave zraka do 0,3 h-1. Dovodne cevi vodijo v bivanjske prostore, izrabljen zrak iz obremenjenih in vlažnih prostorov je izsesan. Čim krajša je cevna napeljava in enostavna razporeditev kanalov, toliko bolj gospodarno je obratovanje. Vsak meter cevi, predvsem pa vsako cevno koleno in vsaka odcepna spojka, filter, dušilci zvoka in register vplivajo na izgubo tlaka. Pri običajni hišni instalaciji ne smemo prekoračiti 100 Pa. Za optimiranje naprave je smiselno izračunati izgubo tlaka in glasnost napeljave. Pri izbiri velikosti prereza cevi upoštevamo največjo hitrost zraka do 3 m/s. Uporabljamo različne kanale (slika 7) in spojne elemente (slika 8). Slika 7: Različne oblike kanalov in spojnih elementov Za izvedbo prezračevanja obstajajo različne možnosti polaganja kanalov: Polaganje v jaške ali pod strop (na primer pod mavčno kartonske stropne obloge). Možno jih je namestiti pod strop na hodniku (višina hodnika je zato 20 cm nižja od drugihprostorov). Prednost je enostavno čiščenje. Položitev po tleh (pod estrih ali na spuščeni strop); zato so primerni ravni prerezi. Prednost je enostavno načrtovanje in dosegljivost skoraj vseh prostorov v zgradbi brez vidnih oblog. Stroški gradnje se povečajo, če moramo izvesti povišanje tal. Namesto razvejanega sistema cevi lahko vsak prostor opremimo z razdelilnikom in z eno napeljavo. Stroški za napeljavo so višji, imamo pa možnost, da vsak prostor posebej reguliramo. Ali je prezračevalna naprava gospodarna, je odvisno od prostora, v katerega je postavljena. Pomembna je razdelitev kanalov po vseh straneh stanovanja, kar pomeni čim krajšo pot do vstopnih/izstopnih distribucijskih elementov za zrak. Če stoji naprava v neogrevanem prostoru, mora biti dobro izolirana (dovodne in odvodne kanale je treba dobro izolirati zaradi kondenzata). Dovod poenostavimo, če prezračevalno napravo namestimo čim bližje toplotni izolaciji. Na napravo s toplotno črpalko je na najnižji odvodni prezračevalni jašek treba namestiti še odtok za kondenzat z zaporo za vonjave. Za kuhinjsko napo se priporoča vgradnja sistema za kroženje zraka (400 - 600 m3/h), da posesa vonjave in maščobo iz zraka. Vgradnja sistema za kroženje zraka v prezračevalno napravo je sicer možna, ampak za to potrebujemo dober filter, ki ga je treba postaviti tako, da ga lahko nadziramo in menjavamo, če se preveč namasti. Bistveno za učinkovito delovanje naprave je, da uravnotežimo pretoke zraka. Neuravnoteženost med dovodno in odvodno stranjo ne sme biti večja od 10 %. Regulacija prezračevalne naprave se v idealnih pogojih nastavi glede na število oseb in na namembnost prostora. Skupna količina izmenjanega zraka se lahko stalno nastavi glede na potrebe. Vsaka naprava mora imeti možnost za enostavno regulacijo izmenjanega zraka. Običajna je 75-odstotna redukcija v nočnem času ali med odsotnostjo. V primeru povečanega kratkotrajnega zračenja napravo vklopimo s tipko v kuhinji, da med kuhanjem lahko zračimo. Komponente prezračevalne naprave Na trgu obstaja veliko različnih sistemov, ki delujejo na enak način, ampak se razlikujejo glede na sestavne dele. Sesanje zraka in filtri Sesanje zraka lahko prilagodimo glede na potrebe posamezne zgradbe. Koristni so naslednji napotki: Dovod zraka naj bo najmanj na višini 1,50 m, da zmanjšamo mikroorganizme iz neposredne okolice (DIN zahteva celo višino 2,50 m). Dovod zraka ne sme biti zraven kompostnika. Dovodne in odvodne odprtine za prezračevanje na isti strani zgradbe omogočajo, da je vpliv vetra na prezračevalnonapravo zanemarljiv. Razmik mora biti tako velik, da naprava ne posesa že izrabljenega zraka nazaj. Če poteka sesanje zraka na južni steni, lahko pričakujemo višje temperature zraka v primerjavi s severno steno. Učinek je vsekakor majhen, tako da za to niso potrebni višji gradbeni stroški. Če naprava deluje brez zemeljskega toplotnega prenosnika, lahko sesamo zrak skozi streho, kar je cenovno ugodno. Dostop do priključka za sesanje zraka naj bi v varnem področju (ne sme biti na zelo dostopnem mestu). Zahteve po DIN EN 779 za filtre v prezračevalnih napravah niso zelo visoke: Razred filtrov G3 na dovodni strani in G2 za filter izrabljenega zraka. Stroge higienske zahteve postavlja inštitut za pasivne hiše (filter za zunanji zrak pred zemeljskim prenosnikom toplote naj bo kakovosti F7 in za izrabljen zrak kakovosti G4). Pri močni zunanji obremenjenosti je na sesalni strani potreben še dodatni predfilter G3. S filtriranjem zraka preprečimo prah v napravi, zato so cevi in naprave higiensko neoporečne. S tem pa se tudi izboljša kakovost zraka v prostoru v primerjavi z običajnim zračenjem skozi okna. Za alergike se lahko namestijo filtri, s katerimi zmanjšamo ali preprečimo vstop alergenov v prostor. S filtri lahko zmanjšamo tudi trose. Zagotoviti moramo redno kontrolo higiene filtrov. To delo lahko opravlja tudi uporabnik. Stroški nadomestnih filtrov morajo biti glede cene ugodni, zato je treba v fazi zbiranja ponudb posvetiti veliko pozornosti servisiranju prezračevalne naprave. Dušilec zvoka Zvočna raven v bivanjskih prostorih mora biti največ 25 dB(A), v stranskih prostorih pa največ 30 dB(A). Zaščito pred hrupom moramo načrtovati že pri izbiri naprav. Prezračevalna naprava ponuja večjo zaščito pred hrupom kot prezračevanje skozi okno v mestnem območju in na območju mestnega obrobja. Dušilce zvoka moramo namestiti med prezračevalno napravo in dovodne in odvodne zračne odprtine v prostorih, da dušimo hrup ventilatorja in hrup zaradi pretoka zraka. Pri običajnih pogojih imajo dušilci zvoka dolžino 1 - 2 m (slika 8). Slika 8: Vgradnja dušilca zvoka Primerni so cevni dušilci zvoka, ki imajo znotraj nameščeno perforirano pločevino. Postavitev je odvisna od glasnosti prezračevalne naprave in postavitve cevi. Orientacijska vrednost za dušenje v kakovostnih dušilcih zvoka je glede na postavitev 17 dB(A) za 0,5 m in 20 dB(A) za 1m. V spalnicah in v prostorih za počitek lahko dušilce zvoka namestimo zaporedoma. Prostori na koncu cevnega sistema so tako najbolje zaščiteni proti hrupu. Priporočljivo je, da za prezračevalno napravo pustimo odprtino za dodatni dušilec zvoka. Če je prehrupno, ga lahko preprosto dodamo. Pri nekaterih gradnjah je treba preveriti, ali je potreben tudi dušilec zvoka za sesanje zunanjega in izhodnega zraka. Ventili za dovodni zrak in izrabljen zrak; prekomerni tok Zrak prihaja in odhaja iz prostora skozi ventile. Količino zraka nastavljamo enostavno. Ventili zagotavljajo enakomerno porazdelitev po prostoru in še dodatno zaščito proti hrupu. Naj bodo čim tišji, to pomeni, da naj se pretok zraka skozi njih sliši čim manj. Sistemi so: Dovodni ventil kot ploskovni ventil: majhen zračni upor, neusmerjen tok; nastavimo ga nasproti odprtine za izrabljen zrak, za kar pa potrebujemo daljšo napeljavo za dovodni zrak. Režna odprtina na steni in stropu kot tudi na tleh: ventil v obliki škatle; montaža kot pri ploskovnem ventilu. Šobe različnih oblik: namensko vodenje zraka več metrov v prostor omogoča kratke razdalje napeljave za razdelitev dohodnega zraka; pomanjkljivost je povečana izguba tlaka zaradi šobe. Ventili za izrabljen zrak so lahko po obliki različni. Pomemben vidik je, da lahko vgradimo zamenljiv filter, posebej v vlažnih in z vonjavami nasičenih prostorih, kot so kopalnice in kuhinje. V osnovi naj bo ventile enostavno čistiti. Pretočne odprtine so nameščene med bivanjskimi prostori in območjem prekomernega toka (hodniki), kakor tudi pred odprtinami za izrabljen zrak. Padec tlaka naj ne bo višji od 1 Pa , hitrost zraka naj bo največ 1 m/s. Obstaja več možnosti: Vrata od spodaj skrajšamo: enostavno, ampak ni estetsko; 15 mm omogoča pretok zraka 40 m3/h. Rešetka v vratih; tudi v proti hrupni obliki. Dovod skozi stene z dušilci zvoka. Na vrhu podboja: okvir zmanjšamo za 1 cm po širini in med previsom in okvirom pripravimo 2 cm vmesnega prostora. Naprave za kroženje in kondicioniranje zraka Če potrebujemo večjo ogrevno moč, kot velja za pasivne hiše (10 W/m2), potem obstaja več možnosti za ogrevanje zraka: Povečanje temperature ogrevnega zraka ni smiselno, ker dobimo presuh zrak v prostoru (problem je tudi s prašnimi delci). Povečanje števila izmenjav zraka v prostoru: Z več zraka lahko prenašamo več toplote. Hkrati je treba ogrevati več zraka, kar vodi k večji porabi energije. Pomanjkljivost večje izmenjave zraka ob hladnih dnevih je suh zrak v prostoru. Koriščenje notranjega zraka: Namesto da ogrevamo velike količine zunanjega zraka, lahko tudi zrak v prostoru večkrat vodimo čez ogrevalni register in s tem dodatno ogrevamo. Kakovost zraka s tem pada, koncentracija mikro organizmov se lahko zviša. Hkrati pa izrabljenega zraka, ki prihaja iz vlažnih in z vonjavami obremenjenih prostorih, ne moremo primerni pripraviti. S kondicioniranjem zraka lahko pri kompleksnih prezračevalnih napravah preprečimo omenjene pomanjkljivosti. Nekatere od možnosti so vlaženje suhega zraka, filter in dezinfekcija mikro organizmov zaradi vlage kot tudi zaradi suhega zraka pri prezračevalnih napravah s klimatizacijo v poletnem času. Nastanejo pa veliki investicijski in obratovalni stroški. Zgradbo bi morali cenovno in energijsko tako načrtovati, da pri vgradnji prezračevalne naprave ne predvidimo naprave za kroženje zraka (koristimo notranji zrak) in tudi ne kondicioniranja zraka. Izmenjava toplote zemlje Z izmenjavo toplote zemlje je učinek rekuperacije izboljšan, predvsem pa preprečimo zamrznitev prenosnika toplote. Lahko uporabimo običajne PE - HD cevi ali specialne cevi za izmenjavo toplote zemlje. Glede na količino zraka v prostorih stanovanja izberemo cevi s premerom od 150 do 200 mm. Dolžina in razvrstitev pa sta odvisni od minimalne temperature zraka prenosnika toplote. Običajno porabimo 15 - 40 m cevi. Kolikor je večja pokritost z zemljo (najmanj 2 m ali vodenje nad talno ploščo) in primeren zemeljski material (npr. dobro zatesnjen ilovnat material), toliko je višja stopnja učinkovitosti. Z zemeljskim prenosnikom toplote dosežemo prihranek energije od 0,5 do 1,5 kWh na m2 ogrevane površine na leto. Napeljava mora biti postavljena tako, da je 2-odstotni padec proti čistilnemu jašku, kamor lahko odteče odpadni kondenzat (slika 9). Treba je zagotoviti redno čiščenje. To je pomembno, ker se pri prenosniku toplote zemlje lahko pojavi veliko vlage, s tem pa nastanejo pogoji za razvoj mikroorganizmov. Napravo je treba redno čistiti, čeprav po dosedanjih raziskavah niso odkrili obremenjujočih mikroorganizmov. Slika 9: Izvedba zemeljskega kolektorja Enostavne prezračevalne naprave za izrabljen zrak imajo vgrajen ventilator, medtem ko so naprave za vračanje toplote izrabljenega zraka opremljene z dvema ločenima ventilatorjema za dovodno in odvodno stran. Toplota izrabljenega zraka se prek prenosnika toplote prenese na dovodni zunanji zrak. Učinkovite naprave morajo izpolnjevati naslednje kriterije: Učinek naprave za vračanje toplote je h ≥ 75 % — pri tem gre za učinkovito »suho« stopnjo toplote z enakomernim masnim tokom pri zunanji temperaturi med -15 in 10 °C in suhemu izrabljenemu zraku (21 °C). Po kondenzaciji v prenosniku toplote se zviša stopnja toplote (npr. iz 75 % na več kot 90 % pri temperaturi -10 °C in 60 % vlažnosti). Specifična električna poraba energije na m3 potrebnega zraka mora zagotoviti električno učinkovitost Pel ≤ 0,45 Wh/m3. To pomeni, da naprava pri količini zraka 120 m3 za zračenje štiričlanskega gospodinjstva lahko porabi največ 54 W za ventilator in celotno regulacijo. Kriterij za udobno bivanje v prostorih je temperatura dovodnega zraka najmanj 16,5 °C. Predvidena je enostavna regulacija naprave. Zraven standardne stopnje prezračevanja (30 m3/h na osebo) je smiselno, da ponoči ali ko so stanovalci odsotni, nastavimo na zmanjšan volumen prezračevanja in sicer na 75 %. Pri prhanju, kuhanju in ob prisotnosti gostov pa moramo prestaviti na višjo stopnjo prezračevanja. Naprava mora tesniti. Uhajati sme samo 3 % izrabljenega zraka. Stopnja učinkovitosti naprave je odvisna od tesnjenja. Tudi za higieno zraka v prostoru je pomembno, da zunanjemu zraku ni primešan izrabljen zrak. Zato naj bo naprava konstruirana tako, da je za dovodni zrak pod nadtlakom. Naprava mora biti tako kot hiša dobro toplotno izolirana. Vrednost transmisijskih izgub znaša ≤ 5 W/K. Zamrznitev prenosnika toplote preprečimo s posebno zaščito proti zmrzali. Kot ukrep lahko uporabimo zemeljski prenosnik toplote ali predgrelni register. Filter za zunanji zrak (F7) in filter za izrabljen zrak (G4) morata biti nameščena tako, da jih enostavno zamenjamo. Napravo s prenosnikom toplote moramo redno čistiti. Večje udobje dosežemo z regulacijo »bypass«, s katero poleti dovajamo v zgradbo zrak svež zunanji zrak. Če so kanali položeni v ravnih linijah, je naprava po ceni ugodna, padci tlaka so nizki, zmanjša se poraba energije. Cevi morajo biti znotraj gladke. Najmanjši padec tlaka imajo cevi pri ravni liniji postavitve. S kosi, kot so cevna kolena in odcepne spojke, vplivamo na izgubo tlaka in zvišanje cene. Fleksibilne aluminijaste cevi niso primerne zaradi neugodnega toka in neprimernih higienskih lastnosti. Aluminijastih cevi ne smemo stiskati. Zračne kanale moramo postaviti tako, da tesnijo. Pri ogrevanju s prezračevanjem moramo izolacijo cevi natančno načrtovati, da ni preveč toplotnih izgub in da potrebna količina toplote pride v prostor. Zaključek Da zagotovimo svež zrak, so potrebne kakovostne prezračevalne naprave, ki omogočajo tudi vračanje odpadne toplote. Tudi različni ukrepi glede varčevanja z energijo na področju prezračevalnih naprav so pripomogli, da se je v zadnjih letih njihova kakovost zelo izboljšala. Razen tega bo ptreba upoštevati vse strožje domače predpise glede primerne kakovosti zraka v bivalnih prostorih. Pravilnik o klimatizaciji in prezračevanju stavb, ki je v veljavi od leta 2002, je nastal na osnovi analize stanj oziroma neustrezne zakonodaje na tem področju, da bi zagotovil kakovostno notranje okolje, higieno zraka in učinkovito rabo energije. B. Grobovšek ⁄ M. Tutta ⁄ V. Brelih Viri: Bine Informationsdienst TUV - Verlag GmbH www.junkers.at - Wohnungsluftung www.enev-air.de www.helios.de

Pripete datoteke:

		Članek v PDF (2,6 MB)	10

« nazaj
« nazaj na seznam